Včeraj sem bil med običajnim pogovorom z osebo, ki jo poznam že več let, vprašan, če sem pijan. Seveda nisem, saj dobro ve, da sploh ne pijem alkohola. Sem mogoče zadet? Hm, mogoče pa res malo, ampak dobro ve, da od nikakršne droge v ožjem pomenu besede. Sledilo je vprašanje, če sploh imam kakšno drogo. Po kratkem premisleku sem našel zgolj eno - smeh. Ah, kakšen smeh neki, to ni droga! Zakaj pa ne? In tako se je zaključilo.
Po kosilu je sledila kavica z drugo osebo, ki jo poznam precej manj časa, ampak se mi zdi, da jo poznam že od nekdaj. Sploh ne vem, kako se je začelo, ampak končalo se je z lovljenjem življenjsko pomembnega zraka, ki je zaradi prekomernega smejanja nekontrolirano uhajal iz telesa.
Zvečer sem zopet padel v hudomušno zbadajoč pogovor s prvo osebo, ki je uvidela, da se moje obnašanje ni dosti spremenilo in da ne more biti druge razlage, kot da sem zaljubljen. Sledilo je moje takojšnje zanikanje in dodatek, da se na ta način, kot misli*, gotovo ne bom zaljubil nikoli več.
Danes zjutraj pa so mi zopet švigali izseki preteklosti po glavi in moja tehnično-znanstvena narava mi ni dala miru prej, kot da sem našel skupni imenovalec vsem tem prebliskom. In res, ni dolgo trajalo, ko sem spoznal - niso bili pomembni dogodki, ampak osebe. Vse osebe, ki sem se jih spomnil, so na obrazih imeli nasmeške. Tako sem dobil tezo, ki jo je bilo treba še potrditi. Poskusil sem se spomniti oseb, ki sem jih videl zgolj enkrat ali dvakrat v življenju. In glej ga zlomka, vsi so se mi nasmihali! Zelo hitro sem prišel do sklepa, kaj mi je storiti. Življenje je prekratko za slepomišenje, zato, Mateja, da, zaljubljen sem. V nasmeške ljudi. V smeh. V življenje.
* da bi se brezglavo, neracionalno obnašal, ne videl drugega kot zgolj svojo ljubezen, bil od ljubezni zadet
P.S.: Včeraj sem na ulici srečal žensko poznih dvajsetih let, ki mi je bila od nekod znana, a se nikakor nisem mogel spomniti, od kod. Ah, kaj bi to, saj ni pomembno in stopil sem dalje ter pozabil na vse skupaj. Med pisanjem zgornjih besed pa me je udarilo. Zapazil sem jo, kako se mi nasmiha od tam, kjer sem jo srečal.
- aly -