Večna dilema na našem faksu. Vsak zagovarja svoja stališča, čeprav nekako prevladuje trend, da se na informatiki pride lažje skozi, da se tam samo nekaj riše in nič konkretnega ne naredi, nasprotno kot na programski opremi. No, jaz res nisem imel konkretnega stališča o tem, zakaj sem izbral informatiko. V glavnem sem sedaj izhajal iz tega, da vidim velik potencial v uporabi računalniške podpore, vendar hkrati ne želim početi tega, kar delajo na programski – programirati nekaj, kar ti rečejo drugi. No, danes pa je, kot je že zapisal kolega Matjaž, predavatelj na enem izmed predavanj izjavil sledeče:
“Če narediš program in ga prodaš, dobiš zanj 15 tisoč tolarjev. Če isto stvar poimenuješ informacijski sistem, dobiš zanj 15 milijonov!”
In to, dragi moji programerji, je dober razlog, zakaj izbrati informatiko.
- aly -
petek, 27. oktober 2006 at 8:52 |
Informatik ali programer?
Se nekateri sprašujejo. Jaz nisem ne prvo in ne drugo ampak vem, da je Informatik tisti, ki ne zna programirat. Vse ostalo okrog ‘informacijskih sistemov’ so pa sami buzzwordi, z informacijskim sistemom samim.
Wikipedia je informacijski …
petek, 27. oktober 2006 at 10:24 |
Wikipedia ni IS (pravilni, ožji pomen), npr. prilagojeni SAP pa je. IS ima nalogo podpirat (informatizirat) poslovne procese. Kolikšen del procesov mora IS podpreti, da se tako imenuje, pa ni točno določeno, zato res ni mogoče točno govoriti, kaj je in kaj ni IS. Ampak IS-ji obstajajo, samo nekateri “programi” so bolj IS kot drugi.
V tujini izraza informatik ne poznajo, zato so ga pri našem visokošolstvu izumili. Informatiki bi naj sodelovali pri celotnem življenjskem ciklu IS, še posebej v fazah načrtovanja. Zato bi morali poznati ne samo tehnologijo, ampak tudi ekonomijo in posamezne stroke, s katerimi operirajo podjetja, ki bi tistega informatika zaposlila.
Dejstvo je, da če dandanes želiš biti uspešen, se moraš strogo specializirati v eno smer in s študijem informatike želijo producirati ljudi, ki bi bili gonilna sila v informatizaciji poslovnih procesov v podjetjih. Tako informatik sploh ne bi imel časa, da se ukvarja s programiranjem, čeprav mora o tem meti dovolj znanja, da lahko sploh načrtuje sistem.
No, žal za veliko naših diplomantov to ne velja. Da nekateri ne znajo programirat, se vidi že pred izbiro smeri, potem pa se ustrašijo smeri programska oprema in nekak pregurajo informatiko. Zato imamo informatiki pri nas sloves, kot ga imamo, ampak vseh ne gre metati v en koš. Še največja krivica se dela tistim, ki dejansko delajo kot pravi informatiki.
In še enkrat, zakaj IS ni nekaj, o čemer se pogovarjajo akademiki: Če bi npr. na DURS-u delal kakšen pravi informatik s prostimi rokami, bi odločbo o odmeri dohodnine za napoved oddano elektronsko dobil še isti dan – elektronsko podpisano v svoj e-nabiralnik. Iluzija? Danes, tukaj – seveda.
nedelja, 29. oktober 2006 at 18:58 |
Tudi sam dajem Aly-ju, kot verjetno najbolj sposobnem, če pa neto pa prodornem, študentu našega letnika, mirno prav, kar je zapisal – če nekaj načrtuješ, potrebuješ dovolj znanje, da veš kaj je zadaj, z vsem ukvarjat se pa ne moreš, saj te ozko specializirani preprosto povozijo.
Kar se tiče pa znanja informatikov in programiranja je pa tako, dejmo karte na mizo, od 3 letnika dalje nekega hudega programiranja resnično nismo imeli, vendar pa to nikakor ne pomeni, da informatiki ne znamo programirat. V povprečju bi morda, zaradi gore napisanih programov na programski opremi, ti bili nekaj boljsi, vendar toliko, da umreš zraven pa spet ne. Še vedno pa trdim, kar se lepo vidi pri folku, tako na programski, kot na informatiki obstajajo ljudje, ki naprej lezejo na račun drugih. Se pravi prepisane vse vaje od sošolcev, nekajkratno opravljanje izpita na ustnih pa se jih tako profesorji usmilijo. To pa ni več problem informatikov, programske opreme, ampak predvsem faxa in asistentov, ki take “spuščajo” naprej. Sicer pa takšnega folka v večini primerov (pa nočem nikomur, ki z trudom pride do pozitivne, žalega) prepoznaš s samimi šesticami in ko pride pred tablo, kljub temu, da smo npr. notacijo diagramov zaporedja jemali pri 4rih predmetiv in jo ponavljali, še vedno ne zna narisat vsaj približno pravilno tega diagrama. Ja potem se res vprašaš, a smo res tako zabiti informatiki. In če si koga takega srečal, se ne čudim, da po njih v splošnem na faxu folk pljuva.
Strinjam se, s sicer ne preveč cenjenim Žumrom, da je programiranje umetnost in tisti ki to obvlada, vse trike, res :respect:, vendar postavimo se v realno življenje. Firma bo tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen. In velikost informacijskih sistemov presega sposobnosti razumevanja enega, pet, programerjev, še manj pa so ti v splošnem sposobni dobrega komuniciranja, posebej s stranko in zbirati kaj vse je treba meti. Zato pa firma ki npr IS naroči potrebuje kompetentno osebo, da pove kaj bi radi imeli in na drugi strani izvajalca IS ki ravno tako zna dobiti informacije, ima znanja ekonomije in nato ta v primerni notaciji zbrati v skupine in nato predati v izvedbo programerjem. Morda se sliši easy, vendar obvladovanje tega, je tudi umetnost…
ponedeljek, 6. november 2006 at 16:56 |
LEon, ti si mi en. Taprav se oglaša – poglej kak si se ti preguru naprej :S
torek, 7. november 2006 at 15:08 |
Odgovor na gornji post: če komurkoli kaj ne paše, naj se oglasi na štiri oči, pa bova zadevo pokomentirala, predebatirala npr. na pijači in zelo verjetno prišla do drugačnega zaključka. Omenim lahko le, da sem zaenkrat delal le en izpit dvakrat in da sem vaje za veliko večino predmetov naredil sam (najvecji problem je bil ppj); če pa sem dobil vaje od sošolca pa je bila to “dodatna študijska literatura”, ne pa copy paste sistem. Mnenja sem, da skoraj ni študenta, ki si nebi s kakim primerom vaj drugega pomagal ali kako malenkost prepisal. Je pa razlika, od nekoga vaje pogledat, nato ko razumeš naredit svoje, ali pa naredit copy paste pri vsakem predmetu. In ravno o tem, če kdo ni razumel, sem pisal v zgornjem odstavku.
petek, 24. november 2006 at 2:09 |
sam sem s fdv-ja (trženje, tržno komuniciranje), pa tudi pri nas se je pojavljalo ločevanje med smermi, označevanje ljudi za takšne in drugačne … Večina programerjev, ki jih poznam, ve mnogo premalo o poslovanju podjetij in marketingu, da bi dobro načrtoval poslovne procese in sisteme.
Jaz, na primer, tržnik cepljen z informacijskimi tehnologijami in internetom, pa včasih ne razumem dovolj dobro, programske kode, baz podatkov .. in tudi nisem dovolj.
Skratka, na ekonomski fakulteti obstaja informacijska smer, na fdv družboslovna informatika, na feri in na fri seveda tudi …
In vse te ljudi pumpajo, da bodo oni tisti carji, ki bodo vedeli več od programerjev / več od ekonomistov / več od informatikov / več od tržnikov. A vendar iluzorno je pričakovati, da bom jaz ustvaril popolno informacijsko okolje. Iluzorno je pričakovati, da bo to storil programer, informatik … Vsak razume eno plat medalje. Nekateri dve, nihče vseh! Nujno je sestavit multidisciplinarne teame. Enodimenzijske ekipe programerjev se med sabo prehitro strinjajo, da bi naredili kaj res pametnega.
Da ne govorim, da se ponavadi pozabi vprašat uporabnika!
petek, 24. november 2006 at 10:29 |
Mislim, da so interdisciplinarne smeri še najmanj primerne, ker poznaš vsaj dve področji približno, nobenega pa tako kot je treba. Bolje biti ožje specializiran in vedeti, kaj moraš od drugega ozko specializiranega izvedeti, katere informacije mu nuditi, da bosta skupaj pripeljala zadevo do pravega konca. Seveda brez znanja o drugih področjih tu ne gre, vendar pretiravati v smislu, da bo npr. eden pol informatik pol ekonomist, ni zdravo.