Ko je Matjaž odkril idejo Verbrauch Tour-a, sva jo takoj posvojila in sklenila, da jo je potrebno realizirati. Povabilu se je odzval še Udo, vremenska napoved in obveznosti pa so določile Dan D na Veliko soboto. Ker sem lene sorte, me je s poročilom že prehitel Matjaž, vendar nič ne de.
Potep smo začeli zjutraj v Posavju, zaključili pa 460 kilometrov kasneje pozno zvečer v središču Celjske kotline. Celotno pot najbolje opisuje spodnji zemljevid (s komentarjem in fotkami):
Da bi lahko iz etuija potegnil fotoaparat, sem se spomnil šele v Cerknici (1), kjer smo opravili prvi postanek v, hm, Kekec baru. V dokaz, da smo se izogibali avtocestam (in cestninam), priča fotka iz bližine Škocijana (2). V gosjem redu (3) smo se zapeljali skozi Postojno (4), nadaljevali pot proti Nanosu (5) (oz. Pleši) ter ga tudi zagledali (6). Z bližanjem morju se je menjevala pokrajina (7), z njo pa se je dvigovala tudi temperatura, tako da je bilo potrebno poskrbeti za ustrezno hlajenje (8).
V Izoli se je odvijal boljši sejem, kjer so stojnice (10) zasedale večino starega mestnega jedra. Videti je bilo mogoče najrazličnejše človekove stvaritve. Še najbolj nenavadna se mi je zdela tovorna Gilera (9), zbirke starih bankovcev (12) pa so spominjale na čase, ko so bili še vsi miljarderji. Vzdušje na trgu je ustvarjala lajna (11), vendar jo je kmalu preglasil gramofon (13), ki je moral biti zares star - še iz časov, ko še niso poznali basov. Na prve šolske korake me je spomnil Macintosh Classic (14). Na vseh stojnicah je bilo očitno, kaj se prodaja, le tale stric (15) mi je dal malo misliti. Na koncu sem sklenil, da prodaja dolgčas in da je očitno imel postavljeno previsoko ceno, kajti zanimanje za njegovo stojnico je bilo zanemarljivo majhno. Matjaž je pokazal svoje znanje o divjadi in odkril dihurja (16), skupaj pa sva se čudila prehrambenim navadam primorskih psov (17). Že na licu mesta sem sumil, da s psom ni kaj dosti narobe, če gre za kakšnega hrta, doma pa sem čez palec ugotovil, da nisem daleč od perzijske resnice. Vedno sem se čudil podvigom naših zahodnih sosedov, vendar ta “tuning” Land Roverja (18) presega vse meje. Kot v mestu je bilo živahno tudi na vodi. Vadila sta tako mornarica (20) kot aviacija (19).
Druščina je pod žgočim soncem hitro našla primerno skalo za poziranje (21), potem pa jo mahnila še proti Portorožu (22). Ob vračanju domov pa me je pozdravil stari znanec z družino (23) s celjskega avtosalona.
Za konec pa še rezultati raziskave, zaradi katere smo se sploh podali na pot:
| Voznik |
Avtomobil |
Porabljeno
goriva [l] |
Poraba goriva
[l/100km] |
| Udo |
Fiat Brava 1.6 16V |
22,2 (bencin) |
4,8 |
| aly |
Kia Pride 1.3 |
22,2 (bencin) |
4,8 |
| Matjazy |
Audi 80 1.6D |
19,6 (nafta) |
4,3 |
Kako dobro nam je služilo vreme, je odveč poudarjati. Počutje v že tako dobri družbi je ozaljšalo še pestro dogajanje na obali, končni rezultat o porabi pa je tako ali tako presenetil vse udeležene (moški del odprave, se razume).
Kot je ugotovil že Udo, bi si lahko na tako dolgi poti ogledali še marsikaj (peljali smo se npr. mimo več gradov, Rakovega Škocijana, Cerkniškega jezera, številnih kraških jam, na dosegu so nam bile soline…), vendar smo bili že tako ali tako na tesnem s časom. Za naslednje izlete bo torej za več ogledov potrebno bodisi si vzeti več časa (prespati kakšno noč) bodisi skrajšati pot.
- aly -
