NT konferenca 2007

Zadnje poročilo v seriji obdeluje letošnjo Microsoftovo NT konferenco, ki se je odvijala prve tri dni predprejšnjega tedna. Ker slika pove več kot tisoč besed, se bo poročilo opiralo predvsem na fotografski material, ki pa je avtorsko zaščiten. Tako je še objava povezave nanje lahko zelo rizičen korak. Lastnik fotgrafij je namreč velikan iz Redmonda.

Večina dogajanja je potekala v portoroškem Grand hotelu Bernardin *****, kjer se v konferenčni dvorani s precej velikim pompom odprli konferenco. Kot se za velike otroke spodobi, s(m)o udeleženci prejeli barvne loparčke, s katerimi s(m)o lahko izražali svoje mnenje v obliki da/ne, glasovali v anketah in nenazadnje igrali mini igre. Otvoritvi so skozi vse tri dni sledila predavanja preko celega dne, vendar temu področju ne bom posvečal prevelike pozornosti. Predlagam, da podrobneje obdelamo dogajanje zvečer in ponoči.

V ponedeljek so piknik pripravili pirati, ki so uspeli ujeti morsko deklico. V torek smo brezpogojno, nemilostno in ekskluzivno zasedli Ambasado Gavioli. Uporabljena varnostna razdalja do odra mi sicer ni bila čisto jasna, kajti igrali so odlični, a z ultra težko izgovorljivim imenom, Xequtifz. V podporo zadnji izjavi so izključno za opisovani dogodek posneli predstavitev. Po polnoči jih je zamenjal DJ “Šmajser”, ki nas s svojimi bedno-bednimi inserti ni uspel spraviti domov, zato so nas mogli že ob enih iz lokala pospremiti redarji. Zadnji dan, torej v sredo, pa smo potovali v Eni noči okoli sveta. V Parizu nas je pričakala zvijajoča se TinaG, njene priležnice pa so zaplesale kankan. Pot nas je zanesla v Afriko, kjer smo srečali veliko vrst divjih živali. Nekega Francoza so celo uspele prepričati, da ostane med njimi. Za koslilo. Poleteli smo še v Rio, kjer smo bili priča značilnemu karnevalskemu plesu. Nastopajoče so bile z vsakim plesom manj oblečene, zato so morali vse skupaj uravnovesiti kenguruji s svojimi kožuhi. Azije nisem našel, zato sem razočaran odšel domov.

- aly -

Gasshuku 2007

Nadaljevanje raziskave je privedlo do večdnevnega dogodka v Celju dva tedna nazaj. V telovadnici II. OŠ Celje je skrivne obrede izvajala organizacija po imenu JKA. Vsi udeleženci zbora so nosili bele uniforme in raznobarvne pasove, ki očitno določajo položaj v sami organizaciji. Rahlo mešanje zraka z rokami in nogami se je sprevrglo v proizvajanje grotesknih krikov in vsesplošnega smeha. Fotoreporterji organizacije so bili vseskozi na preži in so ujeli marsikatero zanimivo situacijo, naši agenti pa so se uspeli dokopati do njihovih skrivnih arhivov: galerija JKA Slovenija, galerija kluba To-Te iz Maribora. Podroben pregled fotografij je na več mestih opazil pogrešanega, sledi pa so vodile proti Obali, a o tem več v naslednjem poročilu.

Blogres

Prijavljenih je že čez 100 blogerjev. Moj predlog za slogan na majicah je konceptualno sledeč:

- aly -

Meddimenzijski incident

Posebni specialni reporter STA poroča, da se je – aly – izgubil v času in prostoru. Vendar na srečo v tem primeru velja biblijsko reklo, da je tisti, ki je bil izgubljen, kasneje bil tudi najden. Tako pogrešani zopet funkcionira po CET, preiskava o vzrokih incidenta pa je v teku. Prvi izsledki potencialnih vzrokov v prilogi poročila spodaj.

Zadnjo soboto v aprilu se je pod Botričnico pri Šentjurju godila bitka narodov. Povsod je ležala oprema, od obrambne pa vse do ofenzivne. V prvih bojnih linijah je bilo sprva opaziti precej spokojno razpoloženje, vendar se je z bojnim krikom kmalu pričelo mesarsko klanje.

Nasprotnik ekipe takrat že pogrešanega je začel s silovito ofenzivo, kar je kmalu rezultiralo k predaji brata pogrešanega. Vendar se je tehtnica kmalu prevesila v drugo stran in nasprotnik je začel izgubljati kontrolo nad bitko. Nekaj minut kasneje je ostala le še ena pozicija, kjer sta se utrdila dva pripadnika SV. Po nekajminutnem obstreljevanju se situacija ni spremenila, zato se je pogrešani odločil za samostojno protiofenzivo, vendar doživel le polovični uspeh – v nasprotnikovi ekipi je padla le polovica borcev, medtem ko je sam bil resno ranjen v levico. Last man standing sistem se je hitro prelevil v last man running, vendar ga je preostala enota pogrešanega hitro izsledila in nasprotnik je moral priznati, da je bil premagan.

Po naporni bitki si je ekipa pogrešanega privoščila počitek in relaksacijo v svoji bazi. V tem trenutku ni bilo nikjer več opaziti pogrešanega. Je bila rana usodna? Ne, kmalu se je izkazalo, da so vse uprizorjene bitke bile le igra! Sledila je namreč podelitev pokalov najboljšim ekipam in za ekipo Carjev ga je prevzel prav pogrešani. Živ in zdrav. V ekipi je zavladalo nepopisno veselje. Kot dokazno gradivo dogodka prilagam fotografijo trofeje, kot seznam oseb, ki bi morda kaj več vedele o samem dogodku pa gasilsko fotografijo zmagovalnih ekip. Posebnemu zaslišanju o izginotju izginulega je bil podvržen dream-team in sicer (stojijo zadaj od desne proti levi, začenši v zeleni majici): Matjazy, Udo, pogrešani, Sašo in tamal. Zaslišanje je bilo uspešno, saj je navrglo nove sledi, katerih rezultati sledijo v naslednjih prispevkih.

09-F9-11-02-9D-74-E3-5B-D8-41-56-C5-63-56-88-C0 živi!

To nenavadno število v šestnajstiški obliki iz naslova se že nekaj ur pojavlja na vseh mogočih mestih: kot ključ poštnih sporočil podpisanih s PGP, kot številka napake na blog servisih, kot cheatcode v igrah za dostop do skritih opcij, kot Da Vincijeva šifra in še bi lahko našteval. V vsakem primeru pa se uporablja kot geslo svobode in v podporo Digg-u moram sporočiti, da sem število 09-F9-11-02-9D-74-E3-5B-D8-41-56-C5-63-56-88-C0 ravno opazil, kako je smuknilo okoli vogala naše garaže.

- aly -