Roka voda kamen. Roko sem požrl čez vikend1, tako da sem sit. Voda me čaka, če bo posreči, čez dva tedna, tako da ne bom predolgo žejen. S kamnom pa se bom udaril po glavi verjetno kmalu zatem. Upam, da bo po zadovoljitvi osnovnih eksistencialnih potreb udarec dodobra zadel in pustil trajnejše posledice. Seveda le v obliki idej, ki pa jih je potrebno udejaniti. Ena ključnih takšnih idej se mi zdi tale:
Zdi se mi, da se res preveč opazujem, ampak ravno danes se mi je posvetilo, da dobro razmerje med dvema bližnjima ne bazira na tem, da drug drugemu odpravljata ali popravljata napake ali da se psihoanalizirata in usmerjata, ampak na tem, da je vsak od njiju pripravljen popravljati sebe na podlagi tistega, kar je o sebi spoznal v zrcalu drugega.
Gradišnik, B. (2007). Roka voda kamen I (str. 142). Ljubljana: MK založba.
Če koga zanimajo utrinki bralca romana, jih ima tule nekaj iz prvega dela in tukaj nekaj iz drugega (tretji izide konec meseca). Najbolj skeptični pa si lahko preberete tudi začetek prvega dela.
1. največji poklon, ki ga lahko dam knjigi – sem vse prej kot potrpežljiv bralec
- aly -
Tuesday, 24. July 2007 at 16:14 |
[...] ga ne bi bil nikoli odprl — neopazno sprevrgel v nekaj povsem tretjega”. Opazil je, da o knjigi ni objavljal več ničesar, prav tako ni bilo na to temo nikakršnih komentarjev. Priznava, da ga [...]