Videokonferenca

Dal sem skozi svojo prvo poslovno videokonferenco. Tri dislocirane lokacije enega podjetja, tuji gostje, angleščina neizogibna. Vzpostavitev klica je šla kot po maslu, takoj ko smo na naši strani ugotovili, s katerega vira TV črpa signal s sistema za videokonferenco. Videli smo se vsi, čeprav je bila slika na 72-centimetrskem katodnem zaslonu precej žalostna. Pa slišali smo se tudi, takoj ko smo se navadili, da je mikrofon vključen ko lučka ne gori in ugasnjen, ko gori - ravno obratno kot v parlamentu.

Sledila je več kot polurna kalvarija vzpostavitve prenosa videu vzporednega toka slike predavateljevih elektronskih prosojnic (Uf, je že kdo videl hujši desni neujemalni prilastek? Za ceno privabljanja kakšnega bralca, ki ga tovrstna stavčna analiza zanima, bom gotovo izgubil vse ostale). Težave so bile posledica prenosnih poti, saj je že četrti kanal imel na razpolago preozko pipico. No ja, verjetno ni bila kriva pipica ampak način prenosa skozi njo (za video je skoraj vitalnega pomena uporaba protokola kakršen je ATM). Vendar če si takšnega načina prenosa ne more privoščiti ponudnik povezav v svet med svojimi enotami, potem si je ne more privoščiti nihče. Medtem ko eni sanjajo o vsebinah visoke ločljivosti, je v drugih primerih težko zagotoviti že osnovno kvaliteto.

- aly -