Archive for februar 2006

Ni vse zlato kar se sveti

torek, 28. februarja 2006

Danes sva s kolegom šla ogledat rabljenga Leona, ki je imel solidne karakteristike za še bolj solidno ceno. Skoraj prelepo je bilo, da bi bilo res. Žal se je to kaj kmalu potrdilo, saj je Rudi, ki ima precej avtoličarskih izkušenj videl dosti popravkov na laku. In to kljub temu, da je prodajalec trdil, da bivšega lastnika pozna in da ni bilo avtu nič. Peljemo se na testno vožnjo, kjer nama je prodajalec razkazoval Maribor, namesto da bi govoril o avtu. Z Rudijem sva se tiho nasmihala in spogledovala v ogledalu. Kmalu se je izkazalo, da se avto pri višjih hitrostih trese. Kr fino trse, a ne zarad ceste.

Že na začetku sva si izpisala številko šasije, da bi pri uvozniku izbrskala zgodovino avtomobila, kar je verjetno prodajalec opazil. Pri pregledovanju servisne knjige sva izrazila še večjo mero nezaupanja do podatkov, zato se je prodajalec odločil, da nama bo izpisal celotno zgodovino avtomobila: “Vidite, mi smo pošteni!” Prijazno sva se zahvalila in zapustila avtosalon. Na poti domov je Rudi ugotovil, da je moral biti avto vsaj trikrat udeležen v prometni nesreči, saj so bili spredni žarometi menjani dvakrat, zadnji pa enkrat, vključno z odbijači in blatniki.

Ni kaj, kar lepa zgodovina avta, kateremu se ni nič zgodilo in je bil servisiran izključno pri avtohiši, ki ga je ponujala. Da prodajalec lastnika osebno pozna in ne ve točno, kako se piše, sploh ne govorimo.

– aly –

Veliko dela za kurente

sobota, 25. februarja 2006

Zimska idila

– aly –

Novica leta

Četrtek, 23. februarja 2006

Pravkar sem neuradno izvedel, da bom poleti postal mrzli stric. Jupiiiii!!!

– aly –

Problem identitete

sreda, 22. februarja 2006

Zopet zanimiva prigoda na Kinodan. Tokrat je bil glavni akter Casanova. Začelo se je v stilu prave Casanove, toda precej zabavno, nato pa bolj kot se je predstava vesila v drugo polovico, bolj je film zgubljal stik s podlago. Moj smeh dogajanju v filmu se je sprevrnil v posmeh filmu. Ena scena, za katero sem že pozabil, kaj je blo (v bistvu se bolj malo spomnim kakšne “fore”, ker so ble res “taprave”) iz mene izvabi skoraj glasen “WTF?” Krneki. Odvijanje začenja biti zelo predvidljivo. Zgodi se predvideno, folk pa začne ploskat. WTF?! Kaj je narobe s folkom, da ploska predvidljivemu razpletu, ki bi rad bil pravljičen, a izpade patetičen? Za višek pa sledi bučen aplavz pocukranemu, a zato še bolj predvidljivemu koncu. Kaj je narobe s folkom? Očiten problem identitete, kot jo je mel izprijenec Casanova. Dejansko so bili srečni, da se je lomilec src spremenil zaradi ene skvo, ki jo je ljubil na veke vekov, ona pa njega – ker je že obsojen na smrt priznal še njen zločin. Ja, namesto enkrat, ga bodo obesili dvakrat. Bogi Casanova.

Film o protagonistu s problemom identitete ima sam isti problem. Prokleti Holivud.

– aly –

Uradno ponujen ADSL2+

torek, 21. februarja 2006

Telekom je včeraj uradno uvedel tehnologijo ADSL2+, ki v glavnem vabi s teoretičnima hitrostma 24Mbps k in 1Mbps od uporabnika, kar je predvsem zanimivo za internetno televizijo. Ampak bolj kot to so zanimive cene paketov pri Volji, kjer lahko najdemo paket 1024/256Kbps za ceno 3.990,00SIT mesečno pri razvezanem dostopu, za kar SiOL še vedno računa skoraj sedem tisočakov za študente! Spet bomo lahko prišparal še kakšen tolar, če bomo le priklopljeni na Voljino centralo.

– aly –

ODsoten

nedelja, 19. februarja 2006

Kako nakopal sem to si nadlego?
Mogoče, mogoče bolje blo bi,
če vmešaval ne bi se tiste dni.
Tako le sebe spravil bi v zadrego.

Gotovo prejemal drugačno bi nego
in tako čudno gledali ne bi vsi,
zakaj nikamor se mu ne mudi
in tako redko spreminja svojo lego.

Kaj potlej storil bi bil trmoglavček,
če v njemu ona prižgala tisto ne bi,
ko djal sem prijeten mu pozdravček?

A to sedaj sploh pomembno več ni,
glavno, da sedaj pojem kot slavček
in se veselim sedanjosti, prihodnosti.

– aly –

“Modri” ADSL

petek, 17. februarja 2006

Kolega kupi paket Modri ADSL in naredi vse po navodilih, vendar kmalu ugotovi, da “poveže se, samo nič ne dela”. Preko telefona preveriva DNS stržnike, nato pingava Google preko naslova, kasneje še preko IPja. Nič. Preveriva nastavitve požarnega zidu, vse kul. Čuj, pokliči na Siol, naj se oni naprej zajebavajo.

In res. Mojstri izvedejo serijo testov in ugotovijo, da kolega lahko pošilja podatke, ne more pa jih sprejemati. Po besedah Siola, bi naj bil kriv virus, medtem ko sta z ustrežljivim sogovornikom požarni zid uspešno odstranila! Tako sem spet prejel klic. Tokrat bo treba v akcijo osebno.

Se usedem za računalnik in kaj vidim v spodnjem desnem kotu? Ikonco za mrežo s klicajem. To je že skoz tuki? “Ja, sm omenu onemu na Siolu, pa je reku, da nima veze.” Aha, zanimivo. Da vidimo. Samodejno pridobivanje IPja za lokalno povezavo zamenjam s fiksnim IPjem in glej ga zlomka, klicaj zgine. Poženem Firefoxa, kliknem Poveži in že se mi odpre Google. “Kaj pa je blo narobe?” Ah, tisti klicaj je bil kriv. Prekinem povezavo in ponovno namestim požarni zid ter preverim, če nisva med tem časom fasala kakšne zlobne kode. Ptičjo gripo nezaščiten računalnik v medmrežju namreč lahko faše v manj kot minuti.

Modro, zelo Modro.

– aly –