Archive for april 2007

Matematika je zelo fleksibilno orodje

sreda, 25. aprila 2007

Ali veste, kdo je izumil triatlon? You’ve heard nothing yet!

S računa na papir: “0^2 / 2 = 1 / 2
A bdi nad njegovim delom: “Kolk je nič na kvadrat?
Ena, ane?“, z malce dvoma odgovori S.
A ga želi vzpodbuditi, da premisli: “Zihr? Kulk je nič krat nič?
S ustreli: “Nič!” Ampak se malce zaustavi. Potem pa: “… aja nič fakulteta je ena!
Aha, to pa ja“, mora priznati A.
Vendar se S-ovi dvomi ne razblinijo: “… sam kak boš pa pol to delil z dva?
A ubere mamino finto, s katero ga je v ranem otroštvu učila osnovnih operacij: “Lej, maš dva froca, pa nobene lizike. Kulk lizik dobi vsak od njiju?
Kot strela z jasnega udari M: “Vpraš cigane.

– aly –

Le Parkour Simple. Action!

ponedeljek, 23. aprila 2007

Lepo vreme in vsesplošno pomladno razpoloženje nabije človeka z energijo. To energijo je treba koristno porabiti, sicer prihaja do nepotrebnih izgub v obliki toplote, kar pa negativno vpliva na že tako kritično razpoloženje na materi Zemlji, ki je, mimogrede, včeraj praznovala.

Že lep čas se navdušujem nad francosko iznajdbo po imenu parkour (in izpeljankami, priredbami, kot je npr. free running), delno tudi po zaslugi Območja 13. Nadvse inspirativno je opazovanje tehnik, ki jih izvajajo mojstri veščine, tako da me je prej ali slej zamikalo, da zadeve poskusim tudi sam. Pri nas je parkour precej slabo razširjen, med brskanjem po spletu sem našel le manjše skupine najstnikov, ki so občasno trenirali, bodisi v telovadnici, bodisi na prostem.

Začeti z vadbo brez telovadnice in blazin zna biti boleče. Vendar dosti pomaga travnata podlaga, tako da se nad modricami in odrgninami, ki so sicer redne spremljevalke tega športa, ne morem pritoževati. Trave imamo dosti doma, ne manjka pa nam niti hribov niti starih stavb, tako da za začetek je dovolj. Pa kaj bi še govoril, poglejte si raje sami. Akcija!

Pravno: Otroci, ne počnite tega doma. Če vas mika, nažicajte starše, da vam kupijo kakšno blazino. Ali pa vsaj, da na roditeljskem sestanku predlagajo, da na vaši šoli organizirajo obšolsko dejavnost, kjer boste lahko skakljali in se metali po blazinah. Avtorjem uporabljene skladbe se opravičujem, ker jih nisem vprašal za dovoljenje. Najbolje za vse bo, če moje ravnanje vzamejo kot poklon in brezplačno reklamo.

– aly –

Kako kmetje izkoriščajo ženske

sobota, 21. aprila 2007

Pomlad se je že popolnoma razmahnila, jaz pa sem opazil čisto pravega kmeta, ki je razplojeval regrat. Ni mi bilo popolnoma jasno, zakaj je bil tako prešeren, potem pa mi je kapnilo: on je samo sedel in se vozil naokoli, vso delo pa je opravljala Barbi!

– aly –

Google išče po vsebini video posnetkov!

ponedeljek, 16. aprila 2007

Kako sem se spomnil na spodnji legendarni posnetek, sem pozabil v trenutku, ko me ni fascinirala zgolj duhovitost Googla v obliki iskalnega predloga:
S_anje v Jugoslaviji

ampak tudi inteligenca, kako že omenjeni predlog v navezi s mojim iskalnim nizom povzame bistvo posnetka:

Očitno v Mountain Viewu preizkušajo najnovejšo iskalno tehniko po vsebini videoposnetkov. In to večjezično. Počasi pritajen strah pred stricem G-jem rase v paranojo.

– aly –

Fotopravljica

nedelja, 15. aprila 2007

Nekoč pred davnimi, davnimi časi sta živela Janez in Meta. Nekega dne sta si zaželela odigrati rundo prestižne igre – golfa. Takoj sta si nabavila ustrezno opremo, ki pa ni bila poceni, zato jima je zmanjkalo srebrnikov za najem caddy-a in sta morala voziček vleči kar sama. Spotoma sta z izstreljenimi žogicami označevala pot do doma, da bi se kasneje lahko vrnila. Ko sta porabila vseh tisoč tristo devetnajst čokoladnih žogic, sta že bila na golf igrišču. Janez je potreniral še zaključne udarce, Meta pa se je kar spravila k igri. Po dolgih urah mučnega iskanja žogic po hribih, dolinah, grmovju, trnju, jamah in živem blatu, sta oba prišla do klavrnega spoznanja, da ju je premagal trmast teren. Ni jima preostalo drugega, kot da se poražena vrneta domov.

Ampak zgodilo se je nekaj strašnó strášnega! Nič hudega želeč je sestradana divjad pojedla vse njune čokoladne žogice, s katerimi sta si označila dolgo pot domov. Kako se bosta potemtakem vrnila domov? Janez je dvignil roke in začutil smer, kamor piha rahel pomladni veter. Odpravila sta se z vetrom, ki ju je kmalu zanesel do idilične vasice. Vsa vesela sta se zapodila do gradu, kjer pa na prestolu ni sedel noben kralj, v stolpu ni bilo nobene princese, ki bi jo bilo potrebni rešiti in v podzemni ječi nobenega zmaja, ki bi ga bilo treba premagati… ampak ČAROVNICA ČIRIBURA! Ko sta Janez in Meta spoznala, kakšna kruta usoda čaka njiju (Janez bo za pečenko, ker je bolj okrogel, Meta pa za kompot, ker je diabetik) in cel svet, je bilo že prepozno. Čarovnica ju je hitro uročila, izpraznila bližnje jezero in Sonce zagrnila s temni oblaki. In vsi preživeli so živeli nesrečno do konca svojih dni.

– aly –

Drago prodan

torek, 10. aprila 2007

Pravkar sem se kot najdražji novinec v zgodovini prodal v elitno ligo. Ekipa COT se je razdelila na seniorje in juniorje (očitno so bile starostne razlike prevelike, da bi še zmogli delovati kot ena ekipa), ekipa mlajših pa je imela to čast, da je prva izbirala in me je lahko izbrala. Žoga vse do gola in še naprej!

Dodano 11.4.: Sedaj je uradno

– aly –

Verbrauch Tour

ponedeljek, 9. aprila 2007

Ko je Matjaž odkril idejo Verbrauch Tour-a, sva jo takoj posvojila in sklenila, da jo je potrebno realizirati. Povabilu se je odzval še Udo, vremenska napoved in obveznosti pa so določile Dan D na Veliko soboto. Ker sem lene sorte, me je s poročilom že prehitel Matjaž, vendar nič ne de.

Potep smo začeli zjutraj v Posavju, zaključili pa 460 kilometrov kasneje pozno zvečer v središču Celjske kotline. Celotno pot najbolje opisuje spodnji zemljevid (s komentarjem in fotkami):

zemljevidVerbrauchTour

Da bi lahko iz etuija potegnil fotoaparat, sem se spomnil šele v Cerknici (1), kjer smo opravili prvi postanek v, hm, Kekec baru. V dokaz, da smo se izogibali avtocestam (in cestninam), priča fotka iz bližine Škocijana (2). V gosjem redu (3) smo se zapeljali skozi Postojno (4), nadaljevali pot proti Nanosu (5) (oz. Pleši) ter ga tudi zagledali (6). Z bližanjem morju se je menjevala pokrajina (7), z njo pa se je dvigovala tudi temperatura, tako da je bilo potrebno poskrbeti za ustrezno hlajenje (8).

V Izoli se je odvijal boljši sejem, kjer so stojnice (10) zasedale večino starega mestnega jedra. Videti je bilo mogoče najrazličnejše človekove stvaritve. Še najbolj nenavadna se mi je zdela tovorna Gilera (9), zbirke starih bankovcev (12) pa so spominjale na čase, ko so bili še vsi miljarderji. Vzdušje na trgu je ustvarjala lajna (11), vendar jo je kmalu preglasil gramofon (13), ki je moral biti zares star – še iz časov, ko še niso poznali basov. Na prve šolske korake me je spomnil Macintosh Classic (14). Na vseh stojnicah je bilo očitno, kaj se prodaja, le tale stric (15) mi je dal malo misliti. Na koncu sem sklenil, da prodaja dolgčas in da je očitno imel postavljeno previsoko ceno, kajti zanimanje za njegovo stojnico je bilo zanemarljivo majhno. Matjaž je pokazal svoje znanje o divjadi in odkril dihurja (16), skupaj pa sva se čudila prehrambenim navadam primorskih psov (17). Že na licu mesta sem sumil, da s psom ni kaj dosti narobe, če gre za kakšnega hrta, doma pa sem čez palec ugotovil, da nisem daleč od perzijske resnice. Vedno sem se čudil podvigom naših zahodnih sosedov, vendar ta “tuning” Land Roverja (18) presega vse meje. Kot v mestu je bilo živahno tudi na vodi. Vadila sta tako mornarica (20) kot aviacija (19).

Druščina je pod žgočim soncem hitro našla primerno skalo za poziranje (21), potem pa jo mahnila še proti Portorožu (22). Ob vračanju domov pa me je pozdravil stari znanec z družino (23) s celjskega avtosalona.

Za konec pa še rezultati raziskave, zaradi katere smo se sploh podali na pot:

Voznik Avtomobil Porabljeno
goriva [l]
Poraba goriva
[l/100km]
Udo Fiat Brava 1.6 16V 22,2 (bencin) 4,8
aly Kia Pride 1.3 22,2 (bencin) 4,8
Matjazy Audi 80 1.6D 19,6 (nafta) 4,3

Kako dobro nam je služilo vreme, je odveč poudarjati. Počutje v že tako dobri družbi je ozaljšalo še pestro dogajanje na obali, končni rezultat o porabi pa je tako ali tako presenetil vse udeležene (moški del odprave, se razume).

Kot je ugotovil že Udo, bi si lahko na tako dolgi poti ogledali še marsikaj (peljali smo se npr. mimo več gradov, Rakovega Škocijana, Cerkniškega jezera, številnih kraških jam, na dosegu so nam bile soline…), vendar smo bili že tako ali tako na tesnem s časom. Za naslednje izlete bo torej za več ogledov potrebno bodisi si vzeti več časa (prespati kakšno noč) bodisi skrajšati pot.

– aly –