Fotopravljica

Nekoč pred davnimi, davnimi časi sta živela Janez in Meta. Nekega dne sta si zaželela odigrati rundo prestižne igre – golfa. Takoj sta si nabavila ustrezno opremo, ki pa ni bila poceni, zato jima je zmanjkalo srebrnikov za najem caddy-a in sta morala voziček vleči kar sama. Spotoma sta z izstreljenimi žogicami označevala pot do doma, da bi se kasneje lahko vrnila. Ko sta porabila vseh tisoč tristo devetnajst čokoladnih žogic, sta že bila na golf igrišču. Janez je potreniral še zaključne udarce, Meta pa se je kar spravila k igri. Po dolgih urah mučnega iskanja žogic po hribih, dolinah, grmovju, trnju, jamah in živem blatu, sta oba prišla do klavrnega spoznanja, da ju je premagal trmast teren. Ni jima preostalo drugega, kot da se poražena vrneta domov.

Ampak zgodilo se je nekaj strašnó strášnega! Nič hudega želeč je sestradana divjad pojedla vse njune čokoladne žogice, s katerimi sta si označila dolgo pot domov. Kako se bosta potemtakem vrnila domov? Janez je dvignil roke in začutil smer, kamor piha rahel pomladni veter. Odpravila sta se z vetrom, ki ju je kmalu zanesel do idilične vasice. Vsa vesela sta se zapodila do gradu, kjer pa na prestolu ni sedel noben kralj, v stolpu ni bilo nobene princese, ki bi jo bilo potrebni rešiti in v podzemni ječi nobenega zmaja, ki bi ga bilo treba premagati… ampak ČAROVNICA ČIRIBURA! Ko sta Janez in Meta spoznala, kakšna kruta usoda čaka njiju (Janez bo za pečenko, ker je bolj okrogel, Meta pa za kompot, ker je diabetik) in cel svet, je bilo že prepozno. Čarovnica ju je hitro uročila, izpraznila bližnje jezero in Sonce zagrnila s temni oblaki. In vsi preživeli so živeli nesrečno do konca svojih dni.

– aly –