Archive for avgust 2007

Blessed and beaten by love

Četrtek, 30. avgusta 2007

Ulica, dež ponehal ne dolgo tega.
Tema, svetloba le iz izložb.
Jaz, s tistim le-kako-je-lahko-še-bolje občutkom.
Desnica, zavrti dežnik v slogu mažoretke.
Obrisa, se premikata proti meni.
Glas, namenjen obrisu poleg njega.
Oči, se ujamejo z mojimi.
Glas, sredi stavka utihne.
Oči, ostanejo zalepljene.
Midva, odkorakava eden mimo drugega.
Noge, ducat korakov.
Vrat, zasuk v desno.
Oči, še vedno zalepljene.
Vogal, Neostik ne zdrži.
Noge, kot da bi ne bilo nič.
Um: Yello – Do It!, zadnji kitici! (mp3 dolg manj kot minuto, 800KB)

– aly –

Kdo bi lahko bil milijonar?

sreda, 29. avgusta 2007

Anton ‘Tone’ Rop proti Ivanu ‘Janezu’ Janši. Finale se začenja. Janša je proti Ropu vložil civilno tožbo, saj naj bi slednji “izjavil neresnična dejstva”, ko je govoril o dogovarjanju Janše in Sanaderja o incidentih v Piranskem zalivu, so zapisali v tožbi. Že samo iz tega citata lahko razberemo, da utegne iti za neupravičeno tožbo. Rop je namreč po besedah zapisanih v tožbi govoril dejstva (déjstvo -a s (ẹ) kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo). No, seveda so v mislih imeli laži, zato so ta dejstva neresnična. Duhoviti nesmisel. Iz tistih, ki so pisali tožbo, je očitno spregovorila vest in so izjavili prirejeno resnico. Ropova izjava na Vesti:

Najzanimivejših je zadnjih dvajset sekund, kjer Ropa sprašujejo o dokumentu, ki utegne biti glavni dokaz njemu v prid:

Ali ta dokument morda še vedno obstaja na vladi, ali ste si ga morda zataknili v kakšen predal, skrili v kakšno omaro?
To je vprašanje za milijon dolarjev,” mirno odvrne Rop in se prešerno in po mojem mnenju pristno nasmehne.

Komaj čakam nadaljevanje tega razburljivega dvoboja. Kdo sprejema stave, da dam kakšen evro na Ropa?

– aly –

Microsoft Messenger : Skype (1:0)

torek, 21. avgusta 2007

Pred dnevi je za dva dni šlo k vragu omrežje Skype. Uradna razlaga je skoraj znanstvenofantastična.

Microsoft je, tako kot na vsak drugi torek v mesecu (na t.i. Patch Tuesday), izdal serijo pomembnih popravkov za svoje operacijske sisteme Windows. Ti pomembni popravki ob zaključku namestitve zahtevajo ponovni zagon in ker so po mnenju Microsofta njihovi programi pametnejši od (neveščih) uporabnikov, se Okna sama ponovno zaženejo. Da pri tem sesujejo vse, česar uporabniku ni uspelo shraniti, raje ne govorimo (jeza Kita Velikega zaradi omenjene prigode in video demonstracija samodejnega ponovnega zagona brez možnosti preklica na Visti, via Zakladi interneta in sverde1). In sedaj je na vrsti Skype, ki se ob ponovnem zagonu zažene in, seveda, poveže nazaj v svoje omrežje. Problem nastane, če se to zgodi več milijonom uporabnikov. Skype na to preprosto ni bil pripravljen in njihovi strežniki za prijavo so klecnili. Tako hudo, da so k sebi prišli šele po 48 urah. Skype: 0.

Kje pa je v tej zgodbi Microsoftov Windows Live Messenger? Danes, slab teden po zgoraj opisanem incidentu sem na svojem, med drugim tudi MSN odjemalcu, Trillian-u opazil podobne simptome, vendar znotraj Microsoftove mreže:

msnlivesskypesucks1.png

V slabi minuti se je z omrežja odjavila slaba tretjina mojih takrat aktivnih kontaktov, čez slabe tri minute, pa so zopet v isti minuti prispeli nazaj:

msnlivesskypesucks2.png

No ja, imamo sicer eno padlo borko sanjo. Zdi se mi, da je utrpela težje poškodbe zaradi izklopljenega samodejnega vpisa v komunikacijsko omrežje. Zakaj so ti popravki Slovenijo dosegli s takšno zamudo? V ZDA še gotovo ne vedo, da smo v EU. Kakorkoli, zgoraj so dokazi, da je Messenger preživel masovni ponovni zagon. Messenger: 1.

Razpravi, če je šlo za prednost domačega terena (Skype navsezadnje v večini teče znotraj Windows), se ne pridružujem. Derbi je končan, čakamo povratno tekmo.

– aly –

Godler nima za burek

sreda, 15. avgusta 2007

Godler je interpretiral Hamleta po svoje (via Jonas):


Vendar se mi zdi tale interpretacija dosti boljša (via Ronin, MSN):


– aly –

Je Google dober ali zloben?

torek, 14. avgusta 2007

Danes me je ob iskalnih rezultatih na Googlu pričakalo obvestilo o novi storitvi Google Web History. Zadevca sicer ni čisto nova, omogoča pa pregled kompletne lastne aktivnosti na spletu: vse pojme, kar smo jih kadarkoli iskali, vse zadetke, ki smo si jih ogledali in vse ostale strani, ki smo jih kadarkoli obiskali. Pri Googlu pravijo, da je za delovanje potrebno omogočiti Web History in namestiti Google Toolbar.

Sam sem prijavljen s svojim računom v iskalnik (imam nekaj t.i. naročenih povezav) in sem obiskal pozdravno stran Web History. Do vklopa storitve me je ločilo torej sprejetje pogojev uporabe in namestitev orodne vrstice. Ker seveda nimam nikakršne želje, da bi mi nekdo iz meni neznanih interesov beležil, kaj počnem, sem se na tem koraku ustavil. In ko sem zavoljo tega zapisa še enkrat obiskal domačo stran Web History, me je že pričakala zgodovina iskanja, ki sem ga izvedel v vmesnem času! Napaka ali namerno? To lahko samo ugibam. Prav tako lahko ugibam, če je funkcija pavza v zgodovini zares nehala beležiti, kaj počnem, ali pa mi morda iskanj v času, ko je zgodovina na čik pavzi, pri pregledovanju pač ne pokaže.

Googlezon
(vir: Wikipedia)

Delovanje Googla postaja vse bolj podobno črni škatli. Morda podjetje med svojo IT konkurenco slovi kot eno najbolj zaupanja vrednih, vendar to ni več nujno res. Samo vprašajte se, kaj Google počne z vašo Gmail pošto, ki vam je ni potrebno brisati (če jo že zbrišete, mislite, da je Google ne hrani več?), kaj s pogovori preko Talka, videi pogledanimi na Videos in Youtube, lokacijami preučenimi na Maps, kaj s kliknjenimi AdSense oglasi, dokumenti ustvarjenimi v Apps v povezavi z vašimi zapisi na Bloggerju, novicami prebranimi v Readerju in slikcami zbranimi v Picasi… Četudi zvenim zelo skeptičen, dejstvo, da Google zbira vedno več podatkov, ostaja. Kaj z njimi počne, ne ve nihče od nas. Vemo le, da v končni fazi kuje ogromne dobičke in vlaga v razvoj sistemov za zbiranje še več podatkov. Vse to pod pretvezo, da ljudem zastonj ponuja uporabne reči in tako vzdržuje dober vtis pri uporabnikih. Namreč nič ni zastonj – Googlu odplačamo vse s tem, da mu zbiramo (osebne) podatke. Vsekakor si lahko od Googla želimo več transparentnosti, četudi se zdi, da je pot do EPIC-a neizbežna. Je to to, kar si želimo? Lahko kaj storimo?

Koga zanima več o tej temi, sem našel zanimiv prispevek, ki pogleda tudi v zgodovino.

Povezavo na Google Web History zaman iščete v tem zapisu – da ne bo kdo rekel, da sem ga potisnil v njegove zublje…

– aly –

Tour de Kozjansko – kolesarjenje za blogerje

petek, 10. avgusta 2007

Ko sem prebral predlog kolega geman-a, sem bil nad idejo takoj navdušen, tako da si ne morem kaj in besedo širim dalje. Da pa dodam vrednost, bom predlog poskušal povzeti. Torej na kratko – za kaj gre?

  1. kolesarjenje za blogerje po Kozjanskem
  2. krožna tura z začetkom in koncem v Šentjurju
  3. tura prilagodljiva spektru zbranih kolesarjev – nezanimivo se izpusti, zahtevno obvozi, predolgo skrajša
  4. poskrbljeno za žejo kolesarjev
  5. nagrada organizatorja za vse, ki pridejo do cilja

Kaj se bo dalo videti?

  1. najlepše urejena železniška postaja v Sloveniji
  2. rojstna hiša skladateljev Ipavcev
  3. domačija, kjer je bil rojen Anton Martin Slomšek
  4. dvorec Jelšingrad
  5. Slivniško jezero

    Slivniško jezero
    (vir: destinacije.com)

  6. cerkvi na Žusmu
  7. zdravilni Grajski vrelec
  8. kozjanska avtohtona s slamo krita hiša
  9. grad Žusem
  10. zdraviliško-turistični kraj Podčetrtek
  11. grad Olimje
  12. romarsko središče Svete Gore
  13. naseldbinski spomenik s prangerjem in najlepši romanski grad na slovenskem – Podsreda

    Grad Podsreda
    (vir: burger.si)

  14. kraj skrivne poroke Friderika Celjskega in Veronike Deseniške
  15. romarski kraj Kalobje

in še in še. Vozilo se bo kot mačka okoli vrele kaše okrog mojega stalnega prebivališča – po področju, kjer je pred stoletjem in pol strašil razbojnik Guzaj (oz. pravilno Guzej). Guzaj je bil nekakšen kozjanski Robin Hood, vendar včasih še bolj zvit in predrzen od svojega otoškega kolega. O njem je znanih veliko zgodb, prav tako pa svoje prigode poznajo grofje Žusemski in prav vsaka od znamenitosti, ki se bo dala videti. Organizator obljublja od interesa odvisno pripovedovanje le-teh, tako da dolgčas gotovo ne bo. Več informacij: izvirni zapis.

Guzaj ustreljen

Razbojnik Guzaj ustreljen pozira v proslavo uspešnega zaključka
žandarske akcije proti njemu sredi druge polovice 19. stoletja
(vir: M. Strašek, E. Tiran – Razbojnik Guzaj, Perfekta Celje, 1995)

– aly –