Archive for the ‘Novosti’ Category

Drive by: predlog spremembe izvajanja

torek, 17. junija 2008

Drive by je izraz, ki se pri nas najbolje pokriva s patizansko taktiko udari-in-pobegni (hit-and-run), le da se uporabljajo vozila. V sodobni kulturi sta tako izraz kot sama tehnika postala popularna v raperskih krogih, začelo pa se je z ubojem 2Pac-a. Od tam se je izraz razširil v najsodobnejšo kulturo – računalniške igre, pri katerih ne moremo mimo najbolj razvpite serije Grand Theft Auto (uradna stran). Ravno skozi igre te serije sem izraz spoznal tudi sam na dva načina – da sem ga v igri izvajal in bil njegova tarča. Iz te neprecenljive izkušnje sem spoznal, da na tem nekaj ni vredu.

Nekoč me je ena vožnja okoli večjega krožišča navdahnila za nov model izvajanja drive by-a. Pri tem sem se seveda zavedal, da mora nov način biti še vedno sodoben, še vedno ameriški in še vedno nevaren, da je privlačen, a hkrati malo manj rigorozen. Drive by, kot sem si ga zamislil, vključuje stranko (potnike v avtomobilu), ki namesto krogel uporabljajo kovance in ponudnika v sredini krožišča, ki ostaja tarča, vendar sprejema kovance. Ponudnik namreč ne bi bil tam, da umre, ampak da ponudi Hitro hrano 2.0. Pri uvozu v križišče bi namreč stranka naročila, kaj želi pojesti, ponudnik bi hrano pripravil in jo stranki izročil pri njenem želenem izvozu iz krožišča. Če hrana ne bi bila na voljo ob prvem prihodu do želenega izvoza, bi se stranka pač odpeljala še en krog.

S tem bi se lotili kar nekaj perečih problemov:

  1. z optimizacijo izdelave naročil se izpusti toplogrednih plinov ne bi povečali na račun naročila hrane, saj bi se stranka samo zapeljala skozi krožišče,
  2. zmanjšali število smrtnih žrtev na cesti na račun drive by-a, ker bi stari način izginil iz vseh slovarjev,
  3. zamenjali hitri način umiranja (uboj) s počasnejšim (prekomerna telesna teža), kar bi povečalo donosnost zdravstveni industriji, ki bi lahko te ljudi zdravila s svojimi izdelki in storitvami,
  4. prenovili bi okoren sistem drive-in verig s hitro prehrano in omogočili nadaljnji razvoj te perspektivne industrije.

Skratka, menim, da je v zgoraj opisani ideji velik potencial in se zavzemam za to, da bi bila vključena v nacionalni program varstva okoljanacionalni program varnosti cestnega prometa, nacionalni plan zdravstvenega varstva in nenazadnje vključena v EU projekt Krepitev varne hrane v primarni proizvodnji.

iMac indahouse!

nedelja, 4. novembra 2007

Pod prste mi pride novi iMac, zapakiran v lično, a vseeno desetkilogramsko škatlo. V škatli je spravljen Mac in vse ostalo (klikaj na fotke za povečave):

Naloga: usposobiti Microsoft Word in Adobe Acrobat Reader, bodisi na Mac OS X bodisi na Windows XP ali pa najbolje kar oboje. Po priključitvi treh kablov (napajanje, tipkovnica, miš) v center dogajanja in ob pritisku na gumb za prižiganje na hrbtni strani se je začel prebujati Mac OS X:

Kaj kmalu je stroj pripravljen za uporabo v vsej svoji tehnološki dovršenosti. Seveda je že pred prihodom iMac-a moja Toshiba z mreže snela vso potrebno in malo manj potrebno programsko opremo in tako ves čas sodelovala v namestitvenih postopkih:

Najprej se je potrebno seznaniti s čudno-čudnimi vhodnimi napravami v Mac-a. Tipkovnica minimalistična, a všečna in tipkabilna. Miš kratkorepa, brezkoleščna (kolesce nadomešča sledilna kroglica, nekakšno 3D kolo) in prikimavajoča (nima glavnih gumbov, ampak pritiskamo celotno miš proti podlagi):

Poleg žične vhodne dvojice je iMac-u priložen tudi Apple Remote. Z njim mašino uporabljamo kot nekakšen HTPC, torej pregledujemo svoje fotografije, poslušamo glasbo ali gledamo filme (DVD, lastna produkcija, DivX, na zahtevo z iTunes, zastonjski predfilmi v živo preko interneta itd.):

Želeno programsko opremo je potrebno nekako prenesti s Toshibe na Mac-a. Kljub temu, da on na mreži vidi njo in ji uspešno dvori z uporabniškim imenom in geslom, mu ona noče dati dostopa do njene notranjosti. Rešitev sem našel v obliki ženitnega posrednika – USB ključa, ki ga je Mac sprejel kar preko svoje tipkovnice:

Prvi poskus poganjanja Windows aplikacij na Macu, katerega resnih rezultatov roko na srce nisem pričakoval, je uporaba Mac-ovega orodja Crossover. Sledi njegova namestitev in testna namestitev nekako tipične Windows aplikacije, WinRAR-a. Crossover vedno prevzame pobudo, ko od koderkoli poženeš Windows aplikacijo (v mojem primeru kar z USB ključa) in jo poskuša namestiti. V primeru WinRAR-a gre brez težav (dokaz fotka spodaj desno). Kako pa je s programi brez namestitve? Browzar se ni uspel zagnati, Media Player Classic pa (filmov ne uspem zavrteti, ker se mi ne da ubadati z nameščanjem kodekov – prihranjeno za kak drug test). Občutki ob kratkotrajni uporabi Crossover-ja so torej mešani:

Sledila je ustreznejša rešitev uporabe Windows aplikacij. Direktna namestitev Windows XP! To je mogoče, odkar je Apple prešel na Intelovo platformo. Seveda nikomur ni v interesu, da bi povozil tako imeniten sistem, kot je Mac OS X, zato je potrebno Okna namestiti vzporedno. Apple je v ta namen ustvaril Bootcamp. Gre za orodje, ki z nekaj navodili s pomočjo miške odščipne kos particije Mac OS-a in ga dodeli Oknom, zapeče CD/DVD z okenskimi gonilniki za iMac-a, požene namestitev Oken in po namestitvi skrbi za dvojni zagon obeh operacijskih sistemov. Vendar tukaj nastopi težava. Apple je pred časom ustavil prenose Bootcampa, ker ga je iz beta različice potegnil v končno in ga vključil v najnovejšo verzijo Mac OS X – Leopard. Še dobro, da obstajajo alternativni kanali za dobavo programske opreme. Sistem ni imel nič proti temu početju, tako da je šlo vse kot po maslu. Spodaj lahko vidite pripravo in peko gonilnikov (vse kar je potrebno storiti je vstaviti CD/DVD v režo pekača) ter pripravo Windows particije (z drsnikom izbrati, kakšen delež ji privoščimo):

Po končanem postopku v Mac OS se Mac ponovno zažene in s CD-ja požene Windows namestitev:

An exciting new look. Na Mac-ovem zaslonu še kako drži! Zaslon je res neverjeten. Moja Toshiba ima zelo svetel zaslon z živimi barvami proti večini prenosnikov in celo kakšnemu namiznemu zaslonu, vendar njena belina ni nič proti Mac-ovi belini oprani s Persilom. Vsi vemo, kako dolgo traja namestitev Oken, zato si Mac-a, ogledam z njegove boljše strani. Poglejte samo te linije:

Okna medtem zmeljejo večino potrebnega in se uspešno prvič zaženejo. Uspeh!

Vstavim disk z gonilniki za Maca in vse se brez težav namesti. In kakšna je uporabniška izkušnja Windows na Mac-u? Navajanje tipkovnice bi trajalo nekaj časa, tudi miške. Jaz optimist, ki sem do tega trenutka večinoma (v bistvu maloma) klikal po MacBook-u, sem prepričan, da ima Mac-ova miška samo en gumb. Zato tudi priklopim običajno PC miško, ki poseduje tudi desno tipko. Zakaj? Da sploh lahko izvržem DVD z gonilniki. Edini gumb na iMac-u je namreč gumb za vklop/spanje/bujenje/izklop. Izmet CD/DVD se vrši programsko in zato je potrebno doseči priročni meni pogona. Seveda se ne dam in z Mac-ovo miško klikam v kombinaciji z raznimi tipkami na tipkovnici. Kar naenkrat se mi odpre priročni meni. Opa, kaj pa je bilo to? Ah, Mac-ova miška ima kljub vsemu dva gumba! Oz. enega, ki ga lahko pritisneš tudi na njegovi desni strani. Dokaz blamaže je PC miška priklopljena na drugi USB vtič tipkovnice:

Od tod dalje namestim še vso s strani lastnice želeno programsko opremo in zapustim Okna. Ob zagonu držim tipko Option oz. Alt, kar mi prikaže zagonski meni, in kjer lahko izbiramo med obema nameščenima operacijskima sistemoma:

Vrnem se v Mac OS, kjer se imam namen še malce poigrati. Poslušanje glasbe preko multimedijskega vmesnika in pod nadzorom daljinskega upravljalnika gre tekoče in nadvse preprosto:

Naslednja točka je predvajanje DVD filma oz. v mojem primeru kar legendarne risanke A je to!. iMac me prvič razočara. Uklonil se je pritiskom MPAA in zaklenil svoj DVD predvajalnik na regijo 1. Seveda lahko regijo zamenjamo, a samo petkrat v celotnem življnjeju Mac-a. Krivca za nekaj slabe volje sta verjetno proizvodnja za ameriški trg in pa moj hladen odnos do alternativnih rešitev tega problema. Za ubadanje z njimi nisem našel časa in/ali volje:

Takoj za tem me razveseli Dashboard, ki ima že privzeto vgrajeno vse to (analogno uro, koledar, vremensko napoved ipd.), kar sem moral za Windows XP poiskati sam:

Nadalje uspešno nastavim Apple Mail, da se razume z Gmail-om, skomponiram Odo radosti v GarageBand-u in napravim nekaj bedastih fotk v Photo Booth-u s pomočjo nad zaslon vgrajene kamere iSight. V iPhoto v parih sekundah s posnetih fotk odstranim vse svoje gube in mozolje z obraza. Z iSight posnamem tudi nekaj materiala za iMovie:

V njem posnetke zmontiram, dodam prehode, glasbeno podlago in napise. Nastane tole (mogoče imam samo jaz težave pri predvajanju, mogoče je kriv Google – v zadnjih sekundah se predvajanje ustavi – če se vam zgodi to, se iskreno opravičujem, a zamudili ste le seznam nastopajočih v posnetku):

Po vsej tej zabavi zame in napornem delu za Mac-a, ga očistim vse nesnage, ki ga je doletela zaradi prekomernega navdušenja testnih osebkov ob uporabi kamere in orodij za urejanje posnetkov, s pomočjo priložene krpice, zatem pa si mora garač tudi malce odpočiti in v miru počakati na lastnico, da ga pride iskat:

iMac, lepo sva se imela. Zaradi tebe je dan minil kot v trenutku. Hvala ti za vse in upam, da se bosta najini poti še križali. Če ne prej, ko bo šla Toshiba v pokoj, bo njeno mesto prevzel kateri od tvojih sorodnikov, recimo MacBook Pro-jev ali karkoli že bo pač takrat na trgu iz Đabuke.

– aly –

Aleš Frece, univ. dipl. inž. rač. in inf.

nedelja, 7. oktobra 2007

V petek, 5. oktobra 2007, je okoli 11:30 komisija Univerze v MariboruFakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko za zagovor diplomskega dela z naslovom Poslovna pravila v storitveno usmerjeni arhitekturi kandidata Aleša Freceta, študenta na univerzitetnem študijskem programu Računalništvo in informatika, v sestavi izred. prof. dr. Marjan Heričko (predsednik), izred. prof. dr. Branko Matjaž Jurič (mentor) in izred. prof. dr. Vili Podgorelec (član) v senatni sobi G2 na omenjeni fakulteti ugotovila, da je kandidat opravil vse obveznosti omenjenega študijskega programa in se mu tako skladno s statutom omenjene inštitucije dodeli naziv univerzitetnega diplomiranega inženirja s področja računalništva in informatike.

Takoj zatem je novopečeni diplomant vložil prošnjo za vpis na podiplomski študij istoimenskega študijskega programa, nato pa v krogu sodelavcev na fakulteti (med katerimi so bili vsi člani komisije in večina poslušalcev zagovora) ter svojega dekleta v nadvse prijetnem vzdušju slavil dogodek do poznih popoldanskih ur. Medtem je njegov telefon zvonil in opozarjal na sporočila kot za stavo in tako izpraznil vsaj baterijo in pol. Intimnejši del slavljenja se je pričel v La Storia Trattorii z romantičnim kosilom v dvoje, nadaljeval pa v bolj zasebnih okoljih z bolj zasebno vsebino.

the_little_prince_graduate

Opomba: Avtor izvirne risbe Malega princa je Antoine de Saint Exupéry.

Dodatek 8.10.: Skoraj bi bil pozabil (hvala Katja). Če me poznaš in srečaš kje v mestu, me le pocukaj za rokav, pa ti častim pijačo.

– aly –

Optička varka

ponedeljek, 17. septembra 2007

Gotovo te je že impresionirala kakšna optična iluzija. Če ti je tale spodnja nova, preberi navodila v naslednji povedi, sicer pa beri dalje spodaj. Preštej, koliko oseb je na sliki, nato pa še enkrat po menjavi koščkov slike!

Na Vesti je Robert L. Tuva v novi kategoriji znanost predstavil vsebino odmevnejših člankov na letošnji konferenci o računalniški grafiki SIGGRAPH. Poanta zgornje iluzije je bolj malo zasluga računalnika, je pa zato spodnja skoraj v celoti:


Prej …


… in potem.

Vse kar moramo storiti, je označiti objekt, katerega želimo odstraniti. Računalnik nato s posebnim algoritmom določi, katere dele slike bo odstranil (neželeni objekti) in katere dele ustrezno povečal, da bo nadomestil prazen prostor. Gre torej za nekakšen vsebinsko osveščen algoritem za obdelavo slik. V detajle njegovega delovanja, kaj vse zmore in možnosti njegove uporabe, se ne bi spuščal. Slika namreč pove več kot tisoč besed, video pa … milijon? Ogled kratkega predstavitvenega filma skoraj nujen (18MB, 5 minut).

“Ne, draga, samo mi štirje smo bili na dopustu, poglej to fotko!” Izraz optična varka je dobil povsem nov pomen.

– aly –

Official Declaration of the New 7 Wonders of the World

sobota, 7. julija 2007

Right now, little to midnight GMT on mystical date 07.07.07 the New 7 Wonders of the World were officially declaired at marvellous Estádio da Luz in Lisbon, Portugal. What drove organizers to organize selection of the new 7 wonders of the world?

Arround 200 B.C. Philon of Byzantium chose seven monuments to be remembered in perpetuity:

But lighthouse, Colossus, gardens and mausoleum were destroyed by earthquakes, temple burnt down and statue of Zeus disappeared (burned or collapsed). Only the pyramids passed the test of time.

This called for a new selection and the pyramids became first finalist for the new 7 wonders. Another 20 finalists were selected from 77 great buildings that were built from thousands of years ago till only a few decades ago – and that we can still see today. Under the motto our heritage is our future chance to vote for the new 7 wonders was given to all people of the world.

You can get a glimpse of the declaration event in my commented Flick slideshow (don’t forget to click the Info sign). If you can’t whait to the end of the slideshow here are the results:

Chichén Itzá, Mexico Christ the Redeemer, Brazil
The Great Wall, China Machu Picchu, Peru
Petra, Jordan The Roman Colloseum, Italy

The Taj Mahal, India

List of the new 7 wonders of the world contains my four finalists (1, 3, 4, and 7) but it lacks the Great pyramids, Statues of Easter Island and The Stonehenge.

Added 9.7.: Lesson learned. Barbara has reminded me that this post needs lecturing (it’s somewhat her field of activity). So, on her advice I at least installed English dictionary in my Firefox spellchecker and the results are visible above. We won’t mention grammar at this point. I don’t know if those stupid errors were (not meaning there aren’t any left) a consequence of typing in the middle of the night or just laziness. Fact is that I’m rusty in writing in English so I guess I should practice more.

– aly –

Roka voda kamen

torek, 5. junija 2007

Roka voda kamen. Roko sem požrl čez vikend1, tako da sem sit. Voda me čaka, če bo posreči, čez dva tedna, tako da ne bom predolgo žejen. S kamnom pa se bom udaril po glavi verjetno kmalu zatem. Upam, da bo po zadovoljitvi osnovnih eksistencialnih potreb udarec dodobra zadel in pustil trajnejše posledice. Seveda le v obliki idej, ki pa jih je potrebno udejaniti. Ena ključnih takšnih idej se mi zdi tale:

Zdi se mi, da se res preveč opazujem, ampak ravno danes se mi je posvetilo, da dobro razmerje med dvema bližnjima ne bazira na tem, da drug drugemu odpravljata ali popravljata napake ali da se psihoanalizirata in usmerjata, ampak na tem, da je vsak od njiju pripravljen popravljati sebe na podlagi tistega, kar je o sebi spoznal v zrcalu drugega.

Gradišnik, B. (2007). Roka voda kamen I (str. 142). Ljubljana: MK založba.

Če koga zanimajo utrinki bralca romana, jih ima tule nekaj iz prvega dela in tukaj nekaj iz drugega (tretji izide konec meseca). Najbolj skeptični pa si lahko preberete tudi začetek prvega dela.

1. največji poklon, ki ga lahko dam knjigi – sem vse prej kot potrpežljiv bralec

– aly –

Drago prodan

torek, 10. aprila 2007

Pravkar sem se kot najdražji novinec v zgodovini prodal v elitno ligo. Ekipa COT se je razdelila na seniorje in juniorje (očitno so bile starostne razlike prevelike, da bi še zmogli delovati kot ena ekipa), ekipa mlajših pa je imela to čast, da je prva izbirala in me je lahko izbrala. Žoga vse do gola in še naprej!

Dodano 11.4.: Sedaj je uradno

– aly –